Čisto vsako leto, ko imam rojstni dan, me ljudje najprej vprašajo, kaj si želim. Odgovor je vsakič enak. Edina stvar, ki si je ne želim za rojstni dan, so uhani. Uhani so nekaj res zelo specifičnega, pri čemer sem jaz zelo izbirčna.
Ko sem bila mlajša, so mi ljudje pogosto kupovali neke uhani, ki jih potem nisem nosila, ker mi preprosto niso bili všeč. Eno leto mi je babica kupila zlate uhane. To so bili Uhani, ki res niso poceni. Res mi niso bili všeč, saj se mi zdi, da mi zlati uhani na splošno sploh ne pašejo. Imam raje srebro. Babici sem se seveda zahvalila in da ne bi imela slabe vesti, sem jih morala tudi nositi. Nosila sem jih kar nekaj let, potem pa sem se odločila, da bom ljudem povedala, česa naj mi ne kupujejo več za rojstni dan. So določene stvari, ki jih res nočem, pa sem jih velikokrat vseeno dobila. Ena izmed teh stvari so tudi uhani.
Ko sem to začela govoriti ljudem, so končno dojeli, da vsa darila res niso zame. Navadili so se vprašati, kaj si želim, in pred nekaj leti se je prvič zgodilo, da sem bila res navdušena nad čisto vsakim darilom, ki sem ga dobila. Takrat se mi je zdelo, kot da mi je uspelo, in sem bila zelo ponosna tako nase kot tudi na vse, ki so praznovali z mano.
Res je pomembno, da veš, kaj si želiš. Najpomembnejše pa je vedeti, česa nekomu ne kupiti. Ljudje imajo ponavadi specifičen okus in, ko greš kupovati kakšno res drago darilo, kot so na primer uhani, lahko hitro nastane težava, saj nekdo zapravi veliko denarja za nekaj, kar slavljenki ali slavljencu na koncu ni všeč. Nič ni narobe s tem, če slavljenca vprašamo, kaj si želi za rojstni dan.