Zelo mi je hecno ker štajerci pravzaprav za olivno olje sploh ne vedo. No saj vedo da obstaja, vendar ga ne toliko uporabljajo. Oni imajo raje bučnega. Ko naleti takšnatema, ki se gre za olivno olje, jim rada odvrnem, da še niso probali pravega. Moram reči, da tudi sama nisem dajala neke posebne opazke ko se je šlo za olivno olje, saj nisem okusila neke razlike, dokler nisem naletela na pravo olivno olje. Mislim da primorci znamo izkoristiti olivno olje navse možne načine. Včasih ga uporabljamo za raznorazne degustacije. Prav tako ga radi dajamo v razne marinade ali namaze. Saj nekako osveži okus. Pri pripravi domačega pesta igra še posebej ključno vlogo. Zelo rada ga pripravim sama in mi je pašta z domačim pestom, ki vključuje tudi olivno olje eden od najljubših jedi.
Enkrat sem sprobala olivno olje tudi na lasišču, saj sem nekje prebrala da zelo pomaga pri hidraciji las. Je pa menda zelo dober tudi za prhljaj. Je pa olivno olje tudi kot naravno sredstvo za nego lesa. Tega sicer še nisem sprobala, saj imamo doma vedno sveže olivno olje in mi ga je težko porabiti za mazanje pohištva. Ampak glede na vse poziotivne lastnosti, bi verjela, da je za les tudi zelo hranilen. Morda, če se mi bo kdaj zgodilo da bo šlo olivno olje čez rok, ga bom prpobala uporabiti tudi v te namene. Tako sem štajercu dala olivno olje kot darilo in nekaj nasvetov in receptov, kako si ga lahko sam pripravi in ga končno sproba. Naslednji dan mi je že javil da je navdušen. Sicer je bučnega še vedno vajen in mu bo ta vedno najljubši, vendar pa mu je za kakšne narezke, zelo dober. Predvsem mu paše na sir, je pripomnil. Tako da ga bo definitivno celega porabil. Hkrati pa mi je omenil, da če bom imela še kdaj kakšno olivno olje viška, mu lahko zopet prinesem.
…